Letalske operacije v višjem zračnem prostoru: kaj če nebo ni meja?

THIS PAGE IS ALSO AVAILABLE IN:

Ste se kdaj spraševali, zakaj obstaja omejitev višine, na kateri lahko letijo letala? Običajna letala, kot jih poznamo, navadno ne letijo nad nivojem letenja (FL) 550, kar pomeni 55 000 čevljev (približno 17 kilometrov). Nekatera lahko letijo nekoliko višje, na primer že dolgo upokojeni Concorde ali vojaška ali raziskovalna letala, v nekaterih državah pa službe kontrole zračnega prometa spremljajo zrakoplove tudi do nivoja letenja FL 660 (približno 20 kilometrov), čeprav večina letal na takih višinah ne more leteti. 

Da bi odgovorili na začetno vprašanje, je treba povedati, da je zgornja meja nadmorske višine za večino letal posledica njihovih konstrukcijskih omejitev, vključno z zmogljivostjo motorja, vzgonom, ki ga lahko ustvarijo, tlakom v kabini in odvisnostjo od navigacijskih sistemov na tleh. Na ekstremnih višinah postane gostota zraka za konvencionalne reaktivne motorje preveč redka, starejše navigacijske naprave na tleh pa niso odobrene in niso zanesljive za višje višine. 

Ampak tam zgoraj je še več „zračnega prostora“. Čeprav meje še niso jasno opredeljene ali dogovorjene, obstaja med nebom, na katerem letijo letala, in tistim, kar poznamo kot „vesolje“, območje, ki ga agencija EASA imenuje „višji zračni prostor“ in ki se tudi lahko uporablja za storitve in zračni prevoz. Čeprav nekateri zrakoplovi že lahko obratujejo na takih višinah, je potreben nadaljnji razvoj za razširitev njihovih zmogljivosti in podporo redni uporabi.

Zaradi nenehno razvijajoče se letalske industrije bi lahko bile letalske operacije v višjem zračnem prostoru ena od naslednjih mejnikov. Ker želi biti agencija EASA pripravljena na inovacije, že podrobno proučuje vpliv, priložnosti, izzive in možen regulativni okvir za letalske operacije v višjem zračnem prostoru.


 
ponazoritev operacij v višjem zračnem prostoru,


 Kármánova linija – splošno sprejeta razmejitev „začetka vesolja“

Tradicionalne letalske operacije

Operacije v višjem zračnem prostoru

Vesolje


Uporabniki in koristi 

V višjem zračnem prostoru bodo leteli različni tipi zrakoplovov, kot so tako imenovani sistemi platform na velikih višinah (ali psevdosateliti) in baloni, ki lahko izboljšajo vsakdanje storitve (na primer telekomunikacijske ali navigacijske) ter omogočijo boljša orodja za znanstvene raziskave. Industrija proučuje tudi nadzvočna in hiperzvočna potniška letala, ki bi omogočila precej hitrejše potovanje z letalom, ter kapsule, ki jih nosijo stratosferski baloni za turizem v „bližnjem vesolju“. Spekter tipov zrakoplovov torej sega od zelo počasnih do zelo hitrih.

Raziskave za morebitno uvedbo letalskih operacij v višjem zračnem prostoru bodo prinesle koristi tudi na drugih področjih, med drugim tudi v konvencionalnem letalstvu, zlasti v smislu inovacij in okoljske učinkovitosti. Z ustvarjanjem več delovnih mest lahko prinesejo tudi socialno-ekonomske koristi. Koristi in zrakoplovi, ki bodo uporabljali višji zračni prostor, so podrobneje predstavljeni v članku: Letalske operacije v višjem zračnem prostoru: kaj lahko pričakujete?

Pogled v prihodnost: delo agencije EASA na področju operacij v višjem zračnem prostoru

Naslovnica poročila: Predlog časovnega načrta za operacije v višjem zračnem prostoruAgencija EASA je leta 2023 objavila predlog časovnega načrta za operacije v višjem zračnem prostoru, tj. začetno, vendar celovito oceno izzivov prihodnjih letalskih operacij v višjem zračnem prostoru. 

Delo agencije na tem področju se nadaljuje in ima naslednje cilje:

  • izboljšati znanje institucij Evropske unije in javnosti o prihodnjih operacijah v višjem zračnem prostoru;
  • zagotavljanje znanstvenih podatkov v podporo prihodnjemu odločanju;
  • izvajanje ocen regulativnega učinka in analiz vrzeli na podlagi znanstvenih in objektivnih podatkov;
  • razvoj regulativnega okvira, ki bo omogočal operacije v višjem zračnem prostoru Evropske unije na podlagi potrjenih možnosti. 

Da bi to dosegla do konca leta 2027, bo organizirala številne dejavnosti za: 

  • ozaveščanje o operacijah v višjem zračnem prostoru;
  • izvajanje znanstvenih študij o različnih tematikah, kot so varnost, trajnostnost, kibernetska varnost, zdravje ljudi in zdravstveni standardi;
  • pripravo osnutka obvestila o predlagani spremembi, ki je eden od korakov v postopku oblikovanja pravil, za operacije v višjem zračnem prostoru. Več informacij o oblikovanju predpisov je na voljo tudi na spletni strani EASA Light.

Raziskovanje višjega zračnega prostora prinaša številne priložnosti in izzive, zato se zagotovo še vedno poraja veliko vprašanj, na katera je treba odgovoriti. Čeprav je tehnologija še v fazi razvoja, se po vsem svetu že izvajajo prototipi in demonstracijski poleti. V prihodnjih letih se bo na podlagi rezultatov raziskav, operativnih poskusov in regulativnega dela postopoma našel način, kako bi se lahko operacije v višjem zračnem prostoru varno uvedle v Evropi.

Ker so letalske operacije v višjem zračnem prostoru globalna tema, agencija EASA v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, vključno z drugimi nacionalnimi letalskimi organi in organizacijami, kot je ICAO, podpira usklajen pristop k prihodnjemu razvoju. Vso to njeno pripravljalno delo je potrebno, da se zagotovi varnost ter da ta ostane na najvišji ravni in sorazmerna z vrsto posameznih operacij. Čeprav bo morda potrebnih še nekaj let, da bi se v višjem zračnem prostoru dogajalo več, je delo agencije EASA na tem področju še en primer njene zavezanosti inovacijam in varnosti v letalstvu – na nebu brez omejitev.

Zadnja posodobitev:
23 Feb 2026