Trajnostnost je ključno vprašanje v vseh gospodarskih panogah, vključno z letalstvom, kjer sta prisotna večji nadzor nad njegovimi negativnimi učinki (tj. hrup, kakovost zraka in podnebne spremembe) na zdravje in kakovost življenja evropskih državljanov ter želja po večjem ukrepanju.
Čeprav je znano, da je letalski sektor težko razogljičiti, je bil v zadnjih treh letih dosežen napredek na področju ključnih politik in zakonodaje za doseganje nujno potrebnih ciljev, kot so evropski zeleni dogovor, evropska podnebna pravila, strategija za trajnostno in pametno mobilnost, akcijski načrt za ničelno onesnaževanje, uredba ReFuelEU za letalstvo ter revidirani sistem trgovanja z emisijami (mehanizem za kompenzacijo emisij iz letalstva z zmanjšanjem emisij v drugih sektorjih). Več informacij o teh politikah je na voljo v razdelku s sorodno vsebino.
Pri iskanju izboljšav je ključno pridobiti jasno sliko okoljske uspešnosti in izzivov, s katerimi se srečuje sektor. Agencija EASA zato vsaka tri leta objavi okoljsko poročilo o evropskem letalstvu, v katerem je predstavljen objektiven, jasen in točen pregled preteklega ter napovedanega delovanja v sektorju. Poročilo vsebuje tudi priporočila za različne vrste deležnikov, da bi tako lahko cilje glede trajnostnosti udejanjili s konkretnimi ukrepi.
Najnovejše poročilo je bilo objavljeno v začetku leta 2025 – na voljo je tu. Poročilo je na voljo v angleščini, povzetek in priporočila pa v vseh uradnih jezikih EU in Združenih narodov. Preberite nekaj najpomembnejših informacij.
Letalstvo se je skupaj z vsemi drugimi gospodarskimi panogami znašlo na razpotju pri prehodu na razogljičenje, saj se povečuje pritisk za doseganje dogovorjenih okoljskih ciljev in premagovanje izzivov zaradi težav v dobavni verigi, ki upočasnjujejo obnovo flote, pa tudi zaradi višje cene trajnostnega letalskega goriva ter omejenih proizvodnih zmogljivosti. V zadnjih letih je bil dosežen znaten napredek v pravo smer. Vendar pa moramo ukrepati hitreje, zaradi česar so potrebna usklajena prizadevanja. Z obravnavanjem vprašanj v tem poročilu bomo lahko zagotovili nemoten prehod na čistejše letalstvo ter obenem ohranjali visoko enotno raven varnosti in povezljivosti.
Florian Guillermet, izvršni direktor Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA), v pozdravnem nagovoru, objavljenem v Okoljskem poročilu o evropskem letalstvu za leto 2025
Razdelki in glavni poudarki poročila
Okoljsko poročilo o evropskem letalstvu za leto 2025 zajema naslednja področja:
- Pregled letalskega sektorja
- Vplivi letalstva na okolje
- Tehnologija in projektiranje
- Upravljanje in operativne dejavnosti zračnega prometa
- Letališča
- Trajnostno letalsko gorivo
- Tržni ukrepi
- Mednarodno sodelovanje
Emisije iz letalstva
Leta 2022 so leti iz držav EU-27 in Efte (tj. Islandija, Lihtenštajn, Švica in Norveška) predstavljali 12 % vseh emisij toplogrednih plinov iz prometa in 4 % vseh emisij toplogrednih plinov v državah EU-27 in Efte.
Vpliv letalstva na podnebje je kombinacija emisij CO2 in emisij, ki niso emisije CO2. Emisije, ki niso emisije CO2, vključujejo dušikove okside (NOX), delce (saje), žveplove okside (SOX) in vodne hlape ter posledične vplive zaradi nastajanja kondenzacijskih sledi in oblakov cirusov ter interakcij med aerosoli in oblaki.
Emisije CO2 iz letalstva
Iz letalstva je leta 2023 izviralo približno 2,5 % svetovnih emisij CO2. Znatno so se povečale absolutne emisije. 47 % vseh emisij CO2 iz letalstva med letoma 1940 in 2019 je nastalo po letu 2000.
Dobro je vedeti – mreža strokovnjakov za emisije iz letalstva, ki niso emisije CO2
Še vedno obstaja precejšnja negotovost glede podnebnih vplivov emisij iz letalstva, ki niso emisije CO2. Agencija EASA je leta 2024 začela pobudo, imenovano mreža strokovnjakov za emisije iz letalstva, ki niso emisije CO2 (ANCEN), da bi bolje razumeli vpliv tovrstnih emisij in kako jih je mogoče ublažiti.
Upravljanje in operativne dejavnosti zračnega prometa
Načini upravljanja zrakoplovov in uporabe zračnega prostora vplivajo na emisije. Za doseganje ambicioznih okoljskih ciljev so potrebne učinkovitejše operativne dejavnosti, ki vodijo do manj pretirane porabe goriva in emisij. V zadnjih treh letih je bilo na tem področju nekaj sprememb, in sicer je leta 2024 izšel posodobljen osrednji načrt za upravljanje zračnega prometa v Evropi, katerega cilj je doseči, da bi evropsko nebo postalo najučinkovitejše in okolju najprijaznejše za letenje na svetu. Z njegovim izvajanjem bi lahko do leta 2025 dosegli 9,3 % manj emisij CO2 na let.
Vpliv oboroženih spopadov
Ali ste kdaj razmišljali o tem, kako lahko oboroženi spopadi vplivajo na učinkovitost letalskih operativnih dejavnosti? Če so določeni zračni prostori zaprti, bodo morali prevozniki morda izbrati daljše in manj učinkovite poti. Zaprtje ukrajinskega zračnega prostora za komercialni promet je bilo na primer okrepljeno z vzajemnimi prepovedmi uporabe zračnega prostora za ruske in številne zahodne operaterje. Leti z vzhoda na zahod med Evropo in Azijo, ki so prej potekali skozi ruski zračni prostor, so preusmerjeni, kar podaljša čas potovanja in poveča porabo goriva ter s tem zmanjšuje učinkovitost letov.
Letališča
Poleg emisij toplogrednih plinov je tudi hrup zaradi letalskih operacij okoljski vpliv, ki je še posebno pomemben na letališčih in okoliških območjih. Podatki o ravni hrupa zrakoplovov so na voljo v Okoljskem poročilu o evropskem letalstvu za leto 2025.
Letališča k zmanjševanju emisij različno pripomorejo, kot so optimalne poti letov, elektrifikacija kopenskih vozil in infrastrukture, bolj trajnostne dejavnosti na tleh, kot je vožnja po tleh z enim motorjem, spodbujanje oskrbe s trajnostnimi letalskimi gorivi ter raziskovanje alternativnih virov nizkoogljične energije, kot sta vodik in električna energija.
Tehnologija
Število novih certificiranih velikih transportnih zrakoplovov, kot so komercialna letala, s katerimi letimo, in vrst motorjev je bilo v zadnjih letih omejeno in z zanemarljivimi okoljskimi izboljšavami. Novi manj hrupni zrakoplovi z izboljšano energijsko učinkovitostjo so pomembni ukrepi za blaženje, vendar sta njihov razvoj in vključevanje v svetovno floto dolgotrajna. Tudi uporaba alternativnih virov energije, kot sta električna energija in vodik, je pri večjih zrakoplovih še vedno precej oddaljena.
Vendar je splošno letalstvo (manjši lahki zrakoplovi za rekreativno uporabo ali zasebni prevoz) nadvse primerno za razvoj, preskušanje in industrializacijo inovacij ter lahko spodbuja izboljšave v celotnem letalskem sektorju.
Trajnostna letalska goriva
Na tem področju je bil pred kratkim dosežen velik korak, saj je bila leta 2023 sprejeta uredba ReFuelEU za letalstvo. Ta zakonodajni akt določa obvezne cilje za oskrbo evropskih letališč s trajnostnimi letalskimi gorivi, ki se bo z 2 % leta 2025 postopno povečala na 70 % leta 2050.
Trajnostna letalska goriva lahko v primerjavi s konvencionalnimi letalskimi gorivi v življenjskem ciklu prispevajo k znatnemu zmanjšanju emisij CO2 in emisij, ki niso emisije CO2, predvsem med proizvodnim procesom. Leta 2024 je proizvodnja trajnostnih letalskih goriv predstavljala le 0,53 % svetovne porabe letalskega goriva. Da pa bi lahko izpolnili prihodnje naloge in cilje, je treba precej razširiti proizvodne zmogljivosti. Veliko težavo pri trajnostnem letalskem gorivu predstavlja cena, ki je lahko od tri- do desetkrat višja od cene konvencionalnega goriva. Kljub temu se pričakuje, da se bodo cene s širitvijo proizvodnje znižale.
Tržni ukrepi
Tržni ukrepi so mehanizmi za kompenziranje emisij. Več informacij o tem je na voljo v tem posebnem članku na spletišču EASA Light. Najbolj znani shemi za letalstvo sta sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) ter shema Mednarodne organizacije civilnega letalstva za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodni letalski promet (ICAO CORSIA). Nedavna revizija sistema EU za trgovanje z emisijami iz leta 2023 zajema postopno ukinitev brezplačnih pravic za letalske prevoznike in zmanjšanje zgornje meje emisij iz letalstva od leta 2024 dalje. Zaradi tega pravice postajajo dražje, kar bo spodbudilo zmanjšanje emisij v letalskem sektorju.
Mednarodno sodelovanje
Letalstvo je po naravi mednarodno, zato je trajnostnost sektorja mogoče doseči le, če si za dosego tega cilja prizadevajo vsi akterji. EU in Mednarodna organizacija civilnega letalstva sta uvedli več programov, namenjenih varstvu okolja, da bi skupaj s partnerskimi državami dosegli skupne cilje. Od leta 2022 so zgolj evropski subjekti sodelovali s 112 partnerskimi državami in so projektom varstva okolja v civilnem letalstvu namenili približno 20 milijonov EUR.
V zadnjih letih je evropski letalski sektor še naprej krmaril po zahtevni, vendar ključni poti k trajnostnosti. Smo na robu pomembne spremembe, ki bo s tehnološkega, energetskega in operativnega vidika vplivala na celotni sektor. Zaradi nedavnih prelomnih dogodkov v Evropi in po svetu bo lahko letalstvo doseglo znatno manjši podnebni odtis.
Magda Kopczyńska, generalna direktorica Evropske komisije za mobilnost in promet, v pozdravnem nagovoru, objavljenem v Okoljskem poročilu o evropskem letalstvu za leto 2025
Dodatna literatura
Oglejte si celotno poročilo in preberite več zgodb deležnikov o uspehu pri konkretnem udejanjanju ciljev glede trajnostnosti.
Več informacij o trajnostnosti je na voljo tudi na spletišču EASA Light.