Vsi zrakoplovi niso namenjeni prevozu potnikov in kovčkov. Nekateri so zgrajeni za prevoz satelitov, helikopterjev ali delov letal, kot so krila ali trup. Govorimo o t. i. letečih velikanih. Od zunaj morda izgledajo nenavadno, vendar opravljajo z mehanskega vidika izredno zahtevne operacije in naloge. Čeprav pogled na enega od ogromnih letal takoj pritegne pozornost, se za njihovo neobičajno obliko skrivajo leta dela na področju certificiranja in dolg seznam varnostnih zahtev.
Značilnosti letečih velikanov
Nekatera letala so tako velika, da so postala ikone letalstva. Beluga ima na primer značilen „nasmejani“ trup, saj je bila zasnovana za prevoz letalskih delov, ki so preprosto preveliki za standardna tovorna letala. Večinoma je namenjena prevozu kril, trupov in drugih letalskih komponent med Airbusovimi tovarnami. Njen videz morda spominja na igračko, a gre v resnici za zelo dovršen sistem. Natovarjanje Beluge je skrbno načrtovan proces, ki vključuje po meri izdelano opremo, vsak korak pa mora agencija EASA predhodno odobriti.
Airbus A380 je še en, a zelo drugačen leteči velikan. Kot največje komercialno potniško letalo, ki ga je kadar koli certificirala agencija EASA, je postavil mejnik v letalskem inženirstvu. 
To dvonadstropno štirimotorno letalo, ki sprejme več kot 500 potnikov, je resnično revolucionarno. Čeprav je bilo letalo A380 zaradi svojih ogromnih dimenzij inženirski dosežek, se je z vidika poslovnega modela izkazalo za manj uspešno. Zasnovano je bilo namreč bolj za lete z glavnih vozlišč na manjša letališča (t. i. hub-and-spoke) kot pa za potovanja od točke do točke. Poslovni model mnogih letalskih družb danes, zlasti nizkocenovnih prevoznikov, zahteva manjša dvomotorna reaktivna letala z najučinkovitejšo porabo goriva za direktne lete med posameznimi mesti.
Med druge legende tovornega letalstva spada tudi Boeing 747 Dreamlifter, precej predelan model letala Boeing 747, ki je bil izdelan za prevoz ogromnih letalskih komponent. Med velikane štejemo še letali Antonov An-124 in An-225 Mriya, ki ju poznamo kot letali za prevoz tovora velikih dimenzij, kot so generatorji, in celo celotnih zrakoplovov. Letalo An-225, ki je bilo leta 2022 žal uničeno v Ukrajini, je še vedno najtežje letalo, ki je bilo kdaj koli zgrajeno, in opomin, kako daleč je mogoče iti na področju projektiranja tovornih letal.
Izzivi pri dimenzioniranju
Izdelava letal tovrstnih dimenzij je vsekakor poseben izziv, še večji pa je regulatorjem dokazati, da lahko varno letijo. Tukaj ima pomembno vlogo agencija EASA – za presojanje zrakoplova in zagotavljanje, da izpolnjuje vse varnostne zahteve, ter nadzor nad postopkom certificiranja pri zagotavljanju plovnosti. Preden lahko katero koli letalo velikih dimenzij prevaža tovor, morajo biti vsi konstrukcijski elementi, protipožarni sistemi in detektorji dima certificirani, da izpolnjujejo varnostne standarde.
Na primer, tovor ni vedno brezhibno zapakiran. Satelit, helikopter ali motor lahko ustvarijo ogromen pritisk na majhnem predelu tal. Vloga agencije EASA je zagotoviti, da lahko konstrukcija letala prenese to skoncentrirano obremenitev in se med letom ne bo deformirala. Poleg tega mora biti letalo sposobno leteti kot pričakovano, četudi je naloženo s težkim tovorom ali tovorom neobičajnih oblik.
Uravnoteženje obremenitve
Drug zapleteni vidik je ravnotežje. Pri certificiranju ocenjujejo ravnotežje letala in preverjajo, kako bi lahko napačno natovarjanje zelo težkega predmeta vplivalo na delovanje letala v zraku.
Na potniškem letu je teža enakomerno porazdeljena: ljudje, prtljaga, hrana in gorivo. Na tovornem letalu pa se pogosto srečujejo s tovorom neobičajnih oblik in različne gostote. Čeprav je skupna teža tovora videti sprejemljiva, lahko to, kako je teža porazdeljena, vpliva na upravljanje letala. Zato operaterji zrakoplovov zelo natančno upoštevajo priročnike glede teže in ravnotežja, vsak scenarij obremenitve pa je treba pred certificiranjem skrbno analizirati in odobriti. Ti priročniki so v bistvu pravilnik, ki določa, kako je treba tovor namestiti in ga pritrditi.
Gre predvsem za to, da ni pomembno, kako težak je tovor, ampak bolj to, kje je v letalu nameščen. Napačno nameščen tovor lahko povzroči, da se težišče letala premakne, kar utegne preobremeniti nosilno konstrukcijo tal. Zato agencija EASA ne pregleduje le konstrukcije zrakoplova, temveč tudi priročnike operaterjev glede teže in ravnotežja.
Civilna, vojaška in humanitarna letala
Velika vojaška tovorna letala, kot sta Airbus A400M ali A330 MRTT (Multi Role Tanker Transport), so certificirana v sodelovanju z vojaškimi organi. Ta morajo opravljati več nalog, od oskrbovanja lovcev z gorivom med letom in izvajanja medicinskih evakuacij civilistov do pomoči pri humanitarni dostavi hrane. Čeprav imajo vojaške agencije svoje lastne standarde, se z vidika osnovne varnosti in projektiranja zanašajo na certifikacijske postopke agencije EASA.
Čeprav ti tovorni velikani pogosto opravljajo zelo težke naloge, certifikacijski postopki agencije EASA zagotavljajo, da lahko varno delujejo tudi v teh zahtevnih pogojih.
Pogled v prihodnost
Naj gre za nenavadno Belugo ali nekoč veličastni Airbus A380, letala velikih dimenzij nas opominjajo, da gre pri letalstvu tako za reševanje težav kot za letenje. Za certificiranje teh velikanov morajo inženirji, regulatorji in operaterji tesno sodelovati ter uskladiti varnost, fiziko in praktičnost.
Naslednja generacija tovornih letal morda ne bo vsakokrat večja, a bo morala biti pametnejša, učinkovitejša, prožnejša in sposobna prevzeti vloge, ki si jih danes lahko zgolj zamišljamo.