Zamislite si: skupnost več kot 300 000 letalskih delavcev v Evropski uniji (EU), ki je dejansko največja skupina letalskega osebja, zagotavlja podporo za več deset tisoč letov na dan, ki jih izvajajo številni letalski prevozniki, vendar brez varnostnih predpisov. To je bil scenarij dejavnosti zemeljske oskrbe, dokler leta 2025 nista začela veljati novi uredbi EU o storitvah zemeljske oskrbe.
Uredbe za letalske prevoznike, pilote, kabinsko osebje, proizvodnjo in vzdrževanje zrakoplovov in izdelkov ter letališča, upravljavce zračnega prometa in šole za usposabljanje pilotov veljajo že več let. Storitve zemeljske oskrbe, ki se zagotavljajo za zrakoplove in potnikom, pa so se že dolgo izvajale zunaj regulativnega sistema EU.
Za zapolnitev te vrzeli je Evropska komisija agencijo EASA pozvala, naj pripravi varnostne predpise za dejavnosti zemeljske oskrbe in za organizacije, ki jih zagotavljajo. Evropska komisija je na začetku leta 2025 objavila uredbi EU o storitvah zemeljske oskrbe (po eno za pristojne organe za izvajanje nadzora nad delom organizacij, ki zagotavljajo storitve zemeljske oskrbe, in za organizacije, ki opravljajo dejavnosti zemeljske oskrbe) in s tem postavila zgled za ves svet, saj ta sektor v večini sveta še ni zajet v regulativnem okviru varnosti v letalstvu.
Novi uredbi predvsem potrjujeta vlogo zemeljske oskrbe pri zagotavljanju skupnega cilja vseh letalskih dejavnosti: zagotavljanje varnosti v letalstvu za vse: potnike in zaposlene.
Dejavnosti zemeljske oskrbe in kako lahko vplivajo na varnost letenja
Zemeljska oskrba je skupno ime za dejavnosti, ki se izvajajo na letališču, da se zrakoplov in njegovi potniki pripravijo na let, na primer natovarjanje in raztovarjanje prtljage, priprava zrakoplova na vkrcanje, dostava opreme za pripravo in dostavo hrane, oskrba zrakoplova z gorivom ipd.
To so ključne storitve in lahko vplivajo na varnost celotnega leta, na primer:
Natovarjanje in raztovarjanje prtljage
Če sta prtljaga in tovor naložena nepravilno, lahko to vpliva na težišče/ravnotežje zrakoplova in povzroči morebitno izgubo nadzora med letom. Na tleh pa lahko povzroči, da se zrakoplov prevrne na nos ali rep.
Ravnanje z nevarnim blagom
Veljajo stroga pravila o tem, kako je treba nevarno blago zapakirati, označiti in naložiti na zrakoplov. Če se to stori nepravilno, lahko nastane požar ali uhajajo nevarne snovi. Preberite več o nevarnem blagu.
Oskrba zrakoplova z gorivom
Ključno je, da je zrakoplov napolnjen z neonesnaženim gorivom prave vrste in specifikacij ter v pravilni količini, kot je določil letalski prevoznik.
Razledenitev in preprečevanje zaledenitve zrakoplova
Ta dejavnost močno vpliva na varnost, če se opravi nepravilno ali če se sploh ne opravi. Zaradi tega so se že zgodile nesreče. Zaradi nabiranja ledu lahko motorji letala prenehajo delovati ali se teža letala tako poveča, da je let onemogočen.
Oskrba na ploščadi in oskrba zrakoplova
Vozila in oprema okoli zrakoplova na tleh, kot so tračni nakladalnik, vozički za prtljago, zemeljska napajalna enota, mostiči za vkrcanje potnikov, cisterne za gorivo ali tovornjaki za dostavo hrane, lahko povzročijo škodo, če se neustrezno premikajo do zrakoplova in od njega. Poleg tega lahko tuji predmeti in delci (na kratko: predmeti v zrakoplovu ali okoli njega, ki lahko ogrozijo delovanje zrakoplova) poškodujejo motorje ali delavce na ploščadi. Tudi potiskanje ali vleka zrakoplova sta dejavnosti, kritični za varnost – pomembno je zagotoviti, da na poti pred zrakoplovom ni ovir.
Kaj se spremeni z novima uredbama?
-
Skupni standardi za nadzor s podrobnimi pravili za skupni nadzor.
Za nadzor organizacij, ki zagotavljajo storitve zemeljske oskrbe na svojih letališčih, bodo odgovorni pristojni organi držav članic EASA (države članice EU in države Efte: Švica, Islandija in Norveška) (opomba: Lihtenštajn je tudi država Efte in država članica EASA, vendar nima letališča). Ti bodo tesno sodelovali ter razvijali skupna revizijska orodja in smernice za inšpektorje, da bi zagotovili učinkovit in usklajen nadzor nad vseevropskimi organizacijami, ki zagotavljajo storitve zemeljske oskrbe in delujejo v več kot eni državi članici.
-
Zahteve za sistem upravljanja za organizacije, ki zagotavljajo storitve zemeljske oskrbe.
Organizacije, ki zagotavljajo storitve zemeljske oskrbe, bodo morale izvajati procese in postopke, ki jim omogočajo prepoznavanje varnostnih tveganj pri lastnih dejavnostih, merjenje tveganj in uporabo metod za obvladovanje teh tveganj. Poleg tega bodo morale razvijati in spodbujati kulturo varnosti med svojim osebjem.
-
Zahteve za usposabljanje.
Organizacije, ki zagotavljajo storitve zemeljske oskrbe, bodo morale zagotoviti, da je njihovo osebje ustrezno usposobljeno, da razume svojo vlogo pri zagotavljanju varnosti in da je kompetentno za opravljanje svojih nalog v skladu z operativnimi standardi. Ta pravila olajšujejo tudi mobilnost zaposlenih.
-
Program vzdrževanja opreme za podporo na tleh, ki se uporablja pri zagotavljanju storitev zemeljske oskrbe.
Organizacije, ki zagotavljajo storitve zemeljske oskrbe, bodo morale redno vzdrževati svojo opremo in zagotoviti, da so vzpostavljeni postopki, s katerimi se zagotavlja, da vozila na ploščadi ne poškodujejo zrakoplova niti drugih vozil.
-
Operativne zahteve, ki obravnavajo operativne postopke na splošni ravni.
Organizacije, ki zagotavljajo storitve zemeljske oskrbe, bodo morale zagotoviti, da se izvajajo varno, hkrati pa bodo morale kot uporabnik letališča upoštevati vse postopke upravljavca zadevnega letališča, ki veljajo zanje.
Uredbi obravnavata vmesnike med letalskimi prevozniki, letališči in organizacijami, ki zagotavljajo storitve zemeljske oskrbe, pri čemer morajo vsi ti med seboj izmenjevati ustrezne varnostne informacije, da bi se dogovorili o skupnih varnostnih ukrepih in jih uporabljali. Uredbi o storitvah zemeljske oskrbe se bosta uporabljali samo za izvajalce storitev zemeljske oskrbe na letališčih, ki morajo upoštevati varnostne predpise EU. Več o tem preberite v našem članku o letališčih.
Zakaj sta potrebni uredbi o storitvah zemeljske oskrbe?
Cilj ureditve področja storitev zemeljske oskrbe je bil vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za te dejavnosti v Evropi in zagotoviti celovit sistemski pristop k varnosti v letalstvu. Iz študij, izvedenih v panogi, je razvidno, da škoda na zrakoplovih, ki jo povzroči oprema, uporabljena za dejavnosti zemeljske oskrbe, samo v Evropi vsako leto znaša neverjetnih 1,5 milijarde EUR. Druga korist predpisov EU o storitvah zemeljske oskrbe je enotna ureditev, ki se uporablja za vse države članice EASA, namesto 30 nacionalnih predpisov ali pa sploh nobenega.
Organizacije, ki zagotavljajo storitve zemeljske oskrbe, morajo te storitve zagotavljati v skladu z navodili in postopki letalskih prevoznikov. To pogosto vodi v položaj, da ima organizacija, ki zagotavlja storitve zemeljske oskrbe, na voljo številna navodila o tem, kako opraviti isto storitev. Dober primer: za vstavljanje zagozd na kolesa in postavitev stožcev okrog zrakoplova bi morala ekipa za storitve zemeljske oskrbe v skladu z različnimi navodili letalskih prevoznikov poznati in uporabiti včasih 20 ali celo več kombinacij zagozd in stožcev za isto vrsto zrakoplova. Take razlike niso vedno utemeljene z večjo varnostjo in lahko zlahka privedejo do napak pri uporabi pravilnega postopka. 
Namen uredb EU o storitvah zemeljske oskrbe je izboljšati zgoraj navedene razmere: prispevati k zmanjšanju škode na zrakoplovih in izboljšati varnost, tako da se od organizacij zahteva, da izvajajo sistem upravljanja varnosti in ustrezno usposabljajo svoje osebje. Uredbi pomenita korak naprej tudi k standardizaciji postopkov. Čeprav uredbi ne bosta določali, koliko zagozd in stožcev je treba uporabiti za posamezen tip zrakoplova, bosta letalskim prevoznikom omogočili, da se dogovorijo o uporabi operativnih postopkov izvajalca storitev zemeljske oskrbe, zlasti če ti temeljijo na panožnih standardih.
S sprejetjem teh uredb se je končalo šest let prizadevanj za oblikovanje pravil, ki so se začela leta 2018. Agenciji EASA je koristila tehnična podpora velike skupine strokovnjakov, ki zastopajo vse zadevne deležnike: velike in male organizacije, ki izvajajo storitve zemeljske oskrbe, letalske prevoznike, upravljavce letališč, več združenj teh deležnikov, pristojne organe in sindikat, ki zastopa veliko letalskih delavcev. V letih 2022 in 2023 so bila opravljena tudi večkratna posvetovanja z javnostjo in tehničnimi svetovalnimi organi EASA o osnutku predpisov. Preberite več o tem, kako nastajajo nove uredbe.
Osredotočenost agencije EASA na storitve zemeljske oskrbe potrjuje pomen tega področja za nemoteno delovanje letališč in splošno varnost v letalstvu.